Romi
 Zastava Romov je bila ustvarjena leta 1933 in sprejeta na Svetovnem kongresu Romov leta 1971 | |
 | |
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
|---|---|
| Jeziki | |
| romščina |
Romi (zgodovinsko, danes pa najpogosteje slabšalno tudi Cigani) so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Hrvaške, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki. Izhajali naj bi iz Indije,[1][2][3][4][5][6] verjetno iz severozahodnih indijskih držav Radžastana[5][6] in Pandžaba.[5] V Evropi jih živi 8 do 10 milijonov. V popisu prebivalstva leta 2002 se je za Rome opredelilo 3.246 državljanov Republike Slovenije.[7]
8. aprila 1971 je bil v Londonu prvi svetovni kongres Romov in v spomin na ta dogodek je bil 8. april izbran kot njihov svetovni dan.
Podskupine
[uredi | uredi kodo].jpg)
Sinti
[uredi | uredi kodo]Sinti ali Zinti so skupina, ki živi predvsem v Srednji Evropi, tudi južneje, nekako na sredini celine. Oni imajo precej nemških besed; največ jih je v Nemčiji,[8][9][10] in v severni Italiji; Sinti sebe ne opredeljujejo kot Romi, vendar se njihov jezik le imenuje Romanes.[9]
Bajaži
[uredi | uredi kodo]V Medmurju ter v več naseljih Bačke, na primer v Vajski, večina Romov govori bajaški dialekt oz. jezik. V Orehovici je njihovo število preseglo tretjino prebivalstva in imajo po ustavi pravico do krajevnih napisov v svojem jeziku. Teh ne želijo v romskem jeziku, ker ga ne razumejo, ampak v svojem bajaškem.[11]
Etimologija in uporaba v slovenščini
[uredi | uredi kodo]Izraz Cigani se je v slovenskem jeziku zgodovinsko uporabljal za označevanje Romov. Etimološko izhaja iz nemškega izraza Zigeuner, deloma pa je bil prevzet tudi prek madžarskega Cigány in srbohrvaškega Cigan Ime se je nadomestilo kljub znanemu in prevzetemu slovenskemu poimenovanju Cigan. To, da so Rome Slovenci izvorno tako označili dokazujejo tako umetnostna kot neumetnostna dela: ljudska pesmica Tecimo, bežimo,[12] roman Deseti brat,[13] Slovar Pohlinovega jezika,[14] Hipolitov Slovensko-nemško-latinski slovar,[15] Slovar stare knjižne prekmurščine,[16] Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika[17] in prav tako mnogo drugih strokovnih, zgodovinskih ali literarnih slovenskih virov. Izvoren SSKJ pa za pojem daje dve definiciji: 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča in 2. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek. Druga definicija se ne nanaša na ljudstvo, torej ni žaljivo.[18] V tem slovarju še ni zabeležene besede Rom.[19]
Izraz Cigan se v pogovornem jeziku uporablja še danes, se pa (s silo) v sodobnem času v evropskih jezikih opušča in tudi v slovenščini ni več tako primeren, saj se ga pojmuje kot slabšalnega in zato načeloma politično nekorektnega in neetičnega.[20] Nadomešča jo ime Rom, ki v njihovem jeziku pomeni poročenega moškega in hkrati človeka.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Djelem, djelem - romska himna
- seznam ljudstev
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Romska skupnost – gov.si
- Svet romske skupnosti Republike Slovenije
- Uspešna Romkinja, ki svojega porekla ni izpostavljala zaradi strahu pred diskriminacijo: intervju. Mariborinfo.com, 2020.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hancock, Ian F. (2005) [2002]. We are the Romani People. Univ of Hertfordshire Press. str. 70. ISBN 978-1-902806-19-8: ‘While a nine century removal from India has diluted Indian biological connection to the extent that for some Romani groups, it may be hardly representative today, Sarren (1976:72) concluded that we still remain together, genetically, Asian rather than European’
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: postscript (povezava) - ↑ Mendizabal, Isabel (6. december 2012). »Reconstructing the Population History of European Romani from Genome-wide Data«. Current Biology. 22 (24): 2342–2349. doi:10.1016/j.cub.2012.10.039. ISSN 0960-9822. PMID 23219723.
- ↑ Sindya N. Bhanoo (11. december 2012). »Genomic Study Traces Roma to Northern India«. New York Times.
- ↑ Current Biology.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Meira Goldberg, K.; Bennahum, Ninotchka Devorah; Hayes, Michelle Heffner (28. september 2015). Flamenco on the Global Stage: Historical, Critical and Theoretical Perspectives - K. Meira Goldberg, Ninotchka Devorah Bennahum, Michelle Heffner Hayes - Google Books. ISBN 9780786494705. Pridobljeno 21. maja 2016.
- ↑ 6,0 6,1 Simon Broughton; Mark Ellingham; Richard Trillo (1999). World Music: Africa, Europe and the Middle East. Rough Guides. str. 147. ISBN 9781858286358. Pridobljeno 21. maja 2016.
Roma Rajastan Penjab.
- ↑ »Romi – kako iz labirinta stereotipov?«. RTV Slovenija. 5. april 2009. Pridobljeno 22. aprila 2016.
- ↑ Jurová, Anna (2003). Vaščka, Michal; Jurásková, Martina; Nicholson, Tom (ur.). »From Leaving The Homeland to the First Assimilation Measures« (PDF). Čačipen Pal O Roma – A Global Report on Roma in Slovakia. Slovakia: 17. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. decembra 2013. Pridobljeno 7. septembra 2013.
the Sinti lived in German territory, the Manusha in France, the Romanitsel in England, the Kale in Spain and Portugal, and the Kaale in Finland.
- ↑ 9,0 9,1 Hübshmanová 2003.
- ↑ Kalaydjieva, Luba; Gresham, David; Calafell, Francesc (2. april 2001). »Genetic studies of the Roma (Gypsies): A Review«. BMC Medical Genetics. 2 (5): 5. doi:10.1186/1471-2350-2-5. PMC 31389. PMID 11299048.
- ↑ »Orehovica: Prvi ćemo imati hrvatsko-romske natpise«. Večernji list. Pridobljeno 23. oktobra 2022.
- ↑ Ljudska (1910). Tecimo, bežimo. Ljubljana: Zvonček. COBISS 31708673.
- ↑ Jurčič, Josip (1866). Deseti brat. Ljubljana: Vredništvo slovenskega Glasnika. COBISS 40545792.
- ↑ Snoj, Marko (2020). Slovar Pohlinovega jezika: na osnovi njegovih jezikoslovnih del. Ljubljana: ZRC SAZU. COBISS 31361283.
- ↑ Hipolit, Novomeški (2022). Slovensko-nemško-latinski slovar. Ljubljana: ZRC SAZU. COBISS 140844035.
- ↑ Novak, Vilko (2023). Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: ZRC SAZU. COBISS 157561091.
- ↑ Pleteršnik, Maks (1893–1895). Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo. COBISS 29032449.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava) - ↑ »Cigan«. fran.si. Pridobljeno 24. septembra 2025.
- ↑ »Rom«. fran.si. Pridobljeno 24. septembra 2025.
- ↑ Schnabl, Bojan-Ilija (1998). Romi - evropske perspektive : evropska integracija - novi dejavnik družbenih odnosov. Koroški koledar 1999. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava. str. 95–103. COBISS 238036. ISSN 2738-3466.
